Čuječnost pomeni zavestno usmerjanje pozornosti na izkušnjo v sedanjem trenutku na poseben način: odprto, radovedno, sočutno in sprejemajoče.

Radovednost se odraža v tem, da svoje trenutno doživljanje opazujemo na način, kot bi ga opazovali prvič. Tako kot majhni otroci, ki se čudijo stvarem, ki jih doživijo prvič. Ko npr. prvič opazujejo pikapolonico – ustavijo se in v tistem trenutku se zdi, da jim ni pomembno nič drugega na svetu kot tisto drobno bitje na travnati bilki. Dovolijo si, da z vsem čudenjem, ki ga premorejo, samo opazujejo in raziskujejo velikost, obliko, barve. Morda se jo celo dotaknejo ali vzamejo v dlan. Tudi mi lahko radovedno opazujemo, kaj doživljamo pri povsem vsakdanjih stvareh – umivanju, prehranjevanju, hoji, pisanju, masaži ipd. Opazujemo lahko, katere čute prebuja trenutna izkušnja. Morda zaznamo, da ima pijača tudi zvok ali pa da nam določena melodija pred oči prinese kakšne podobe. Znane stvari nas lahko osupnejo in navdušijo.

Radovedno lahko opazujemo tudi svoje misli. Namesto, da se nanje hitro in avtomatično odzovemo, si lahko vzamemo čas, da jih z zanimanjem opazujemo in raziskujemo, od kod izvirajo. Tudi neprijetna čustva lahko opazujemo in morda ugotovimo, da so povezana z mislimi in da sčasoma izzvenijo. Takšen drugačen pogled na lastno doživljanje oblikuje novo mentalno naravnanost, da ni potrebno takoj v boj ali beg od lastnega doživljanja, ampak ga lahko enostavno le opazujemo.

Načini razvijanja radovednosti:

• V roke vzamemo predmet in ga nekaj minut raziskujemo, kot bi ga videli prvič v življenju.
• Pozornost usmerimo v zvoke, ki prihajajo iz naše notranjosti ali iz okolice in smo pozorni na njihovo glasnost, ritem, trajanje ipd.
• Ozavestimo, kateri vonji so v tem trenutku prisotni.
• Ob uživanju hrane ali pijače smo pozorni na vsaj pet okusov, ki jih zaznamo.
• Poimenujemo občutke na koži, ki jih v tem trenutku doživljamo po telesu.