Posledice porušenega ravnovesja zaradi stresa se lahko kažejo na vseh ravneh človekovega bivanja: miselni, čustveni, telesni in vedenjski. To je posledica avtomatiziranega odziva na ogrožajočo situacijo, ki dandanes praviloma ni življenjsko nevarna kot je bila v človekovi preteklosti.
V pradavnini se je človek dnevno srečeval z življenjsko ogrožajočimi situacijami, zato je razvil preživetveni mehanizem, ki mu rečemo boj ali beg reakcija. Če je človek instinktivno zaznal, da se z nevarnostjo lahko uspešno sooči, je vir stresa, npr. zver, napadel. Če pa je ocenil, da so verjetnosti za preživetje večje, če se z nevarnostjo ne sooči, je zbežal oz. obstal nepremičen in neviden ter upal, da bo nevarnost minila. V preteklosti je takšen odziv omogočal preživetje posameznika in vrste, zato se je ohranil še danes, vendar je takšen odziv na današnje obremenitve pogosto preveč intenziven.
Telo pogosto premočno odreagira z aktivacijo stresnih hormonov adrenalina in kortizola, kar telo izjemno izčrpa. Srce bije pospešeno, dihanje je bolj hitro in plitko, kri se iz trupa usmeri v mišice okončin, da so bolj pripravljene za akcijo, telo se poskuša znebiti odvečne teže s potenjem in izločanjem. Čutila se izostrijo, pozornost se ozko usmeri na vir nevarnosti. Takrat težko razmišljamo in iščemo optimalne rešitve. Miselno in vedenjsko smo v krču. Vse dokler »nevarnost« ne mine in se sprostimo. Če pa ostajamo v stanju pripravljenosti in napetosti iz dneva v dan in iz meseca v mesec, se lahko pojavijo številni neprijetni simptomi, ki ovirajo naše vsakdanje delovanje. V nadaljevanju so navedeni najbolj pogosti simptomi dolgotrajne izpostavljenosti stresu.
Telesni simptomi stresa:
- pospešeno bitje srca,
- pospešeno in plitko dihanje,
- glavobol,
- vrtoglavica,
- vznemirjenost,
- utrujenost,
- slabost, bruhanje,
- driska, zaprtje,
- pogosto uriniranje,
- suha usta,
- nespečnost ali preveč spanja,
- občutek napetosti v mišicah,
- bolečine v hrbtu,
- škrtanje z zobmi,
- trzanje obraza,
- povečano znojenje, mrzle roke,
- tresenje, drhtenje,
- pomanjkanje zanimanja za spolnost,
- pogosti prehladi in okužbe,
- alergije in izpuščaji na koži, akne.
Čustveni simptomi stresa:
- pomanjkanje volje,
- napetost,
- anksioznost, tesnobnost,
- depresivnost, potrtost,
- pretirana čustvenost,
- razdražljivost, neučakanost, prepirljivost.
Mentalni simptomi stresa:
- togo mišljenje,
- težave pri koncentraciji,
- pozabljivost,
- neorganiziranost,
- zamegljena predstava,
- težave pri razmišljanju,
- neracionalnost,
- neodločnost,
- izguba smisla za humor,
- občutljivost na kritiko,
- negativne samokritične misli.
Vedenjski simptomi stresa:
- jok,
- kričanje,
- preklinjanje,
- grizenje nohtov,
- preobilno prehranjevanje,
- kajenje,
- nespečnost,
- socialni umik,
- izogibanje določenim situacijam ali dejavnostim,
- opuščanje prej ljubih aktivnosti.
Nevropsihološke motenje, ki jih lahko povzroči stres:
- anksioznost, panični napadi,
- depresija,
- nihanje razpoloženja,
- nespečnost,
- glavoboli,
- motnje hranjenja,
- odvisnost od drog, alkohola,
- neravnovesje hormonov,
- bolezni presnove,
- težave s ščitnico,
- spolna disfunkcija, impotenca,
- neredne menstruacije,
- akne in mozolji.
Srčno-žilne bolezni, ki jih lahko povzroči stres:
- visok krvni pritisk,
- srčni napad,
- visok holesterol.
Druge bolezni, ki jih lahko povzroči stres:
- kronična utrujenost,
- razjede na prebavilih,
- virusne in bakterijske okužbe,
- astma in alergije,
- kožne bolezni (izpuščaji, luskavica),
- različne vrste raka in tumorjev.
