Posledice porušenega ravnovesja zaradi stresa se lahko kažejo na vseh ravneh človekovega bivanja: miselni, čustveni, telesni in vedenjski. To je posledica avtomatiziranega odziva na ogrožajočo situacijo, ki dandanes praviloma ni življenjsko nevarna kot je bila v človekovi preteklosti.

V pradavnini se je človek dnevno srečeval z življenjsko ogrožajočimi situacijami, zato je razvil preživetveni mehanizem, ki mu rečemo boj ali beg reakcija. Če je človek instinktivno zaznal, da se z nevarnostjo lahko uspešno sooči, je vir stresa, npr. zver, napadel. Če pa je ocenil, da so verjetnosti za preživetje večje, če se z nevarnostjo ne sooči, je zbežal oz. obstal nepremičen in neviden ter upal, da bo nevarnost minila. V preteklosti je takšen odziv omogočal preživetje posameznika in vrste, zato se je ohranil še danes, vendar je takšen odziv na današnje obremenitve pogosto preveč intenziven.

Telo pogosto premočno odreagira z aktivacijo stresnih hormonov adrenalina in kortizola, kar telo izjemno izčrpa. Srce bije pospešeno, dihanje je bolj hitro in plitko, kri se iz trupa usmeri v mišice okončin, da so bolj pripravljene za akcijo, telo se poskuša znebiti odvečne teže s potenjem in izločanjem. Čutila se izostrijo, pozornost se ozko usmeri na vir nevarnosti. Takrat težko razmišljamo in iščemo optimalne rešitve. Miselno in vedenjsko smo v krču. Vse dokler »nevarnost« ne mine in se sprostimo. Če pa ostajamo v stanju pripravljenosti in napetosti iz dneva v dan in iz meseca v mesec, se lahko pojavijo številni neprijetni simptomi, ki ovirajo naše vsakdanje delovanje. V nadaljevanju so navedeni najbolj pogosti simptomi dolgotrajne izpostavljenosti stresu.

 Telesni simptomi stresa:

  • pospešeno bitje srca,
  • pospešeno in plitko dihanje,
  • glavobol,
  • vrtoglavica,
  • vznemirjenost,
  • utrujenost,
  • slabost, bruhanje,
  • driska, zaprtje,
  • pogosto uriniranje,
  • suha usta,
  • nespečnost ali preveč spanja,
  • občutek napetosti v mišicah,
  • bolečine v hrbtu,
  • škrtanje z zobmi,
  • trzanje obraza,
  • povečano znojenje, mrzle roke,
  • tresenje, drhtenje,
  • pomanjkanje zanimanja za spolnost,
  • pogosti prehladi in okužbe,
  • alergije in izpuščaji na koži, akne.

Čustveni simptomi stresa:

  • pomanjkanje volje,
  • napetost,
  • anksioznost, tesnobnost,
  • depresivnost, potrtost,
  • pretirana čustvenost,
  • razdražljivost, neučakanost, prepirljivost.

Mentalni simptomi stresa:

  • togo mišljenje,
  • težave pri koncentraciji,
  • pozabljivost,
  • neorganiziranost,
  • zamegljena predstava,
  • težave pri razmišljanju,
  • neracionalnost,
  • neodločnost,
  • izguba smisla za humor,
  • občutljivost na kritiko,
  • negativne samokritične misli.

Vedenjski simptomi stresa:

  • jok,
  • kričanje,
  • preklinjanje,
  • grizenje nohtov,
  • preobilno prehranjevanje,
  • kajenje,
  • nespečnost,
  • socialni umik,
  • izogibanje določenim situacijam ali dejavnostim,
  • opuščanje prej ljubih aktivnosti.

Nevropsihološke motenje, ki jih lahko povzroči stres:

  • anksioznost, panični napadi,
  • depresija,
  • nihanje razpoloženja,
  • nespečnost,
  • glavoboli,
  • motnje hranjenja,
  • odvisnost od drog, alkohola,
  • neravnovesje hormonov,
  • bolezni presnove,
  • težave s ščitnico,
  • spolna disfunkcija, impotenca,
  • neredne menstruacije,
  • akne in mozolji.

Srčno-žilne bolezni, ki jih lahko povzroči stres:

  • visok krvni pritisk,
  • srčni napad,
  • visok holesterol.

Druge bolezni, ki jih lahko povzroči stres:

  • kronična utrujenost,
  • razjede na prebavilih,
  • virusne in bakterijske okužbe,
  • astma in alergije,
  • kožne bolezni (izpuščaji, luskavica),
  • različne vrste raka in tumorjev.

dlkbjo (354)