Mladostništvu sledi zgodnja odraslosti, ki predstavlja razvojno obdobje med 22.-24. letom in 40.-45. letom starosti. To je čas, ko telesni razvoj doseže optimalno raven, ko se posameznik prvič zaposli in oblikuje poklicno kariero, se finančno osamosvoji, oblikuje dolgoročno partnersko zvezo, skupno gospodinjstvo in ustvari družino. Tudi v tem obdobju govorimo o razvojnih nalogah, ki se zvezno nadaljujejo z razvojnimi nalogami v mladostništvu (klik). V razvitih družbah so to naslednje naloge:
- samostojnost: prekinitev odvisne čustvene in materialne vezi s starši,
- integracija novih socialnih vlog: vključitev različnih socialnih vlog (poklicne, partnerske, starševske) v celovit sistem identitete,
- čustvena stabilnost: strpnost do čustvenih napetosti in frustracij v vsakdanjem življenju, sposobnost uravnavanja čustev in nadzora nad njihovim izražanjem,
- ustalitev v poklicu: pridobitev ustrezne izobrazbe, prva stalna zaposlitev in finančna neodvisnost,
- intimnost: sposobnost samorazkrivanja partnerju (deljenje čustev, zanimanj, misli, stališč ipd. z drugim brez doživljanja strahu pred izgubo lastne identitete), naklonjen in medsebojno oporni odnos z drugo osebo,
- prilagajanje na partnersko/zakonsko zvezo: odločitev za poroko ali življenje v izvenzakonski skupnosti,
- ureditev bivanja: soočanje s pomembnimi odločitvami glede tega kdaj, kje in kako si bo posameznik uredil lastno bivališče,
- prilagajanje na starševstvo in razvoj pripadnosti družbenim skupinam: prilagajanje na finančnem, socialnem in čustvenem področju, povečajo se odgovornosti, partnerske vloge pa se preoblikujejo,
- razvoj državljanske odgovornosti: razvoj pripadnosti družbenim skupinam in družbene odgovornosti, predvsem na področjih, ki so zanj osebno pomembna (družina, poklic in prijatelji), vključevanje v športne in delovne organizacije.
Mladi odrasli preoblikuje tudi svoje odnose s starši. Ločimo naslednje oblike odnosa med njimi:
- individuirana: zanjo je značilno vzajemno spoštovanje, malo konfliktov, radi so skupaj, mladi odrasli so občasno želi nasveta ali pomoči, sicer pa so čustveni odnosi zmerno intenzivni,
- kompetentno povezana: mladi odrasli je zelo neodvisen, ima drugačna prepričanja, je bolj navezan na starše kot individuiran odrasli, konflikte skuša omiliti, staršem bolj pomaga, jih razume, spoštuje, upošteva, oni pa njega,
- psevdoneodvisna: odrasli se pretvarja, da ga konflikti s starši ne skrbijo, umika se interakciji z njimi, starši imajo težave pri sprejemanju njega takega kot je,
- identificirana: značilen je zelo intimen odnos s starši, mladi odrasli sprejema njihove vrednote, pri pomembnih odločitvah pri njih išče pomoč, nasvet, nudijo mu veliko opore, prisotnih je malo konfliktov,
- odvisna: z vsakdanjem življenju se mladi odrasli ne more spoprijemati brez pomoči staršev, z njimi se dobro razume, občasno se z njimi otročje bori za socialno moč v medosebih odnosih, od njih želi več opore in pozornosti,
- konfliktna (le v odnosu do očeta): mladi odrasli si želi bolj intimnih in pozitivnih odnosov, vendar ostajajo interakcije pretežno konfliktne.
