Intimni odnosi se začnejo razvijati s pripravljenostjo vključevanja v partnerske odnose, kjer je prisotno samorazkrivanje, čustvena izmenjava, medosebno zaupanje in pripravljenost sklepanja dogovorov. Pri tem ločimo različne oblike partnerskih odnosov:

• izolirani: posameznik nima partnerja, niti ne želi biti vezan, saj običajno nima razvitih potrebnih socialnih spretnosti,
• zavrt: posameznik ima potrebo po intimnem partnerskem odnosu, a ga ne oblikuje zaradi določenih zavor, npr. socialne anksioznosti, vendar je zelo intimen v prijateljskih odnosih,
• predintimni: posameznik ima prijatelje, s katerimi si izmenjuje čustva, želi si partnerja, a meni, da zanj še ni pripravljen,
• pseudointimni: posameznik se zaradi doseganja socialnega položaja vključuje v partnerski odnos, v katerem pa ni čustvene izmenjave,
• zliti: posameznik je simbiotično zvezan na partnerja, do njega je odvisen, posesiven, ljubosumen ali ga idealizira,
• intimni: funkcionalna izmenjava poz. in neg. čustev, stvarna zaznava partnerja, čustvena povezani z njim, tudi soc. stiki, ki so ločeni in neodv. od partnerjevih

S trajanjem odnosa se partnerja drug na drugega vse bolj prilagajata, bolj postaneta strpna do pomanjkljivosti drugega, izboljša se komunikacija med njima, bolj postaneta čustveno povezana, bolj konstruktivno rešujeta probleme, vse bolj pa tudi prevzemata tradicionalne spolne vloge. Tudi na področju partnerstva govorimo o določenih razvojnih nalogah, ki naj bi jih partnerski odnos dosegel, da bi deloval čim bolj optimalno:

• intimnost: razvoj intimnega odnosa,
• spolnost: spoznavanje in zadovoljevanje spolnih potreb partnerja,
• osebne navade in življenjski slog: spoznavanje osebnih navad in interesov partnerja,
• komunikacija in reševanje konfliktov: pridobivanje spretnosti za konstruktivno reševanje konfliktov,
• odločanje: pridobivanje spretnosti pri skupnem sprejemanju in uresničevanju odločitev,
• materialna vprašanja: dogovarjanje o skupnem premoženju in delitvi stroškov za gospodinjstvo,
• poklicna kariera: usklajevanje zahtev kariere in partnerstva oz. družine,
• odnosi s sorodniki: opredelitev odnosa s partnerjevimi starši in sorodniki,
• socialni odnosi in prosti čas: razvoj skupnih in ohranjanje individualnih prijateljskih odnosov ter porabe prostega časa,
• otroci: prilagajanje na nosečnost, rojstvo in skrb za otroka,
• gospodinjstvo: doseganje soglasja glede delitve del v gospodinjstvu in vzgoji otrok,
• vrednotni sistem: spoznavanje in prilagajanje partnerjevim vrednotam, ciljem, pričakovanjem, prepričanjem.

Glede na to, kako si partnerja porazdelita obveznosti in čas, namenjen družinskim dejavnostim, ločimo 3 oblike partnerskih odnosov:

• tradicionalno partnerstvo: ženska je odgovorna za gospodinjstvo in starševstvo,
• sodelovalno partnerstvo: moški in ženska si delita starševski vlogi, prevladuje pa ženska odgovornost za gospodinjstvo,
• egalitarno partnerstvo: partnerja sta enakovredno vključena v gospodinjstvo in starševstvo.