Obrambni mehanizmi so avtomatični psihični procesi, ki varujejo pred anksioznostjo. Aktivirajo jih boleče in neprijetne vsebine, ki jih težko sprejmemo in ogrožajo naše samospoštovanje in dobro mnenje o sebi. Proces aktiviranja avtomatičnih mehanizmov je relativno avtomatičen, vendar se jih lahko zavedamo, če smo pozorni na to, kako reagiramo, ko doživimo nekaj neprijetnega ali bolečega. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri najbolj pogosti obrambni mehanizmi, ki se raztezajo od manj zrelih do bolj. Med zrele obrambe uvrščamo npr. humor in altruizem.

• Zanikanje: zavedanje, vendar zavračanje lastnih neprijetnih misli, čustev ali dejanj, npr. “Nisem jezna!”

• Projekcija: pripisovanje lastnih negativnih oz. nesprejemljivih misli, čustev ali lastnosti drugim, npr. »Res je vzvišena.«

• Premeščanje: preusmerjanje nesprejemljivih impulzov (npr. agresije) iz ene osebe na drugo, na katero je to bolj varno narediti, npr. v službi me razjezi šef, jezo pa izrazim v odnosu do partnerja.

• Racionalizacija: miselno izkrivljanje neprijetnih ali bolečih situacij z uporabo izgovorov, opravičil ali razlag, npr. »Nisem te mogla poklicati nazaj, ker se bila cel teden povsem zasedena.«

• Intelektualizacija: izogibanje neprijetnim občutkom s pretiranim teoretičnim obravnavanjem situacije, npr. »Spet premeščaš jezo do mame name.«

• Reakcijska formacija: obračanje nesprejemljivega čustva v njegovo nasprotje, npr. prijaznost do nekoga, ki ga preziramo.

• Regresija: uporaba nezrelega, otročjega obnašanja v neprijetnih situacijah, npr. umik v jok in trmo namesto pogovora ob partnerskem konfliktu.

• Represija: zavestno potiskanje neprijetnih vsebin iz zavesti v nezavedno, npr. »Še dve uri bom prijazen do nje, potem grem itak domov in mi je ne bo več potrebno prenašati.«

• Kompenzacija: nadomeščanje neuspeha na nekem področju z uspehom na drugem, npr. neuspeh v šoli nadomesti uspeh v športu.

• Sublimacija: premestitev neprijetnih občutij v sprejemljivo, ustvarjalno dejavnost, npr. »Napisal bom sestavek o jezi.«

V psihoterapiji poskušamo ozaveščati uporabo obrambnih mehanizmov in raziskati od kod izvirajo. Predvsem pa raziskujemo, pred katerimi bolečimi in nesprejemljivimi mislimi in čustvi varujejo. Obrambni mehanizem se je namreč razvil z določenim namenom in nas je v neki boleči situaciji ščitil pred tesnobo in občutkom razvrednotenja. V varnem in sočutnem prostoru lahko ozaveščamo neprijetne psihične vsebine in se učimo drugačnega, bolj funkcionalnega reagiranja. Imamo možnost izbire, da v težkih trenutkih še naprej aktiviramo znane obrambne mehanizme ali pa prekinemo ta krog in zavestno reagiramo drugače ter tako krepimo lastno moč.