O ljubezni obstajajo številne teorije, od evolucijske, teorije socialnega konstrukta, teorije povezovanja in vlaganja, celo v teoriji navezanosti govorimo o ljubezni. V pričujočem prispevku je predstavljena trikotna teorija ljubezni. Ta predpostavlja, da obstajajo tri osnovne komponente ljubezni, ki jih lahko grafično ponazorimo v trikotniku: intimnost, strast in odločitev za pripadnost.

• Intimnost: predstavlja občutje bližine in povezanosti. Kaže se kot težnja po bližini partnerja, medsebojna povezanost, toplina in odkritost, iskanje stikov in komunikacije, vzajemna čustvena podpora in razumevanje, skrb za partnerja in visoko vrednotenje partnerja.

• Strast: vključuje nagone, ki povzročajo fizično privlačnost in seksualno potrebo. Izraža se kot zanosna čustvena usmerjenost k partnerju, kot telesna privlačnost partnerja, kot želja po zadovoljitvi različnih potreb v odnosu do partnerja, spolnih in tudi drugih.

• Odločitev za pripadnost: kratkoročno pomeni odločitev, da nekdo nekoga ljubi, dolgoročno pa pomeni zavezo pripadnosti tej osebi. Kaže se v odločitvi, da se na nekoga globoko navežemo, ga ljubimo, dolgoročno pa da ostanemo z njim in vztrajamo v odnosu kljub vsem težavam.

Kaj se dogaja s komponentami skozi čas?

Strast se lahko razvije takoj, ko srečamo osebo, ki nas privlači. Nato hitro doseže vrh in se hitro tudi zmanjša, dokler ne doseže neke stabilne ravni privlačnosti do drugega. Običajno je ta komponenta tista, ki človeka sploh »zvleče« v odnos, a komponenta intimnosti je tista, ki pomaga vzdrževati bližino v nastalem odnosu. Vsak odnos pa ima tudi vzpone in padce in takrat je komponenta odločitve za pripadnosti tista, ki pomaga obdržati odnos. Ta komponenta je bistvena za preživetje kriznih obdobij v odnosu.

Kaj predstavljajo kombinacije komponent?

• Odsotnost ljubezni: ko odnos ne vsebuje nobene komponente.

• Ugajanje: ljubezen, ki vključuje le komponento intimnosti in tvori prijateljstva. Posameznik čuti bližino, povezanost, razumevanje, čustveno podporo, naklonjenost, navezanost in toplino do drugega, brez čustev strasti ali dolgoročne pripadnosti.

• Strastna/slepa/obsedena ljubezen: če je prisotno le strastno vzburjenje – močna telesna in spolna privlačnost, ki jo spremlja psihofiziološko vzburjenje. Gre za ljubezen na prvi pogled, ki lahko prav tako hitro zbledi.

• Prazna ljubezen: kadar je v odnosu prisotna le odločitev za ljubezen in občutek pripadnosti brez strasti in prave intimne bližine. Pogosta je v večletnih zvezah, kjer se je vzajemna čustvena povezanost in fizična privlačnost izgubila ali pri razumsko sklenjenih porokah.

• Romantična ljubezen: kombinacijo komponente intimnosti in strasti, ko posameznik čuti v romantičnem odnosu do drugega fizično privlačnost in čustveno povezanost, občutje zbližanosti, topline in razumevanja.

• Tovariška ljubezen: kombinacija intimnosti in komponente odločitve za pripadnost. Gre za dolgoročno zbližanost, zvestobo in navezanost, ki traja tudi potem, ko je telesna privlačnost zamrla, na primer v dolgoletnih partnerstvih.

• Nora/viteška ljubezen: sestoji iz komponente strasti in odločitve za pripadnost. Zveza tako nastane na podlagi strasti oz. telesna in spolne privlačnosti ne da bi se partnerja prej zares zbližala. Ker se komponenta intimnosti razvije skoraj nenadoma, komponenta intimnosti pa ne, je takšna zveza v nevarnosti za ločitev.

• Popolna ljubezen: ljubezen, ki je kombinacija vseh teh komponent, k čemur stremi večina ljudi, a kljub temu ta ljubezen ni zagotovilo, da bo ljubezen večna.

V razmislek:

• Kako doživljam svojo ljubezen?
• Jo lahko približno umestim v katero izmed navedenih kombinacij temeljnih komponent ljubezni?
• Kako lahko razumevanje le-te uporabim v prid lastnega partnerskega odnosa?