Problem lahko opredelimo kot razkorak med dejanskim in želenim stanjem. Včasih ne znamo priti do želene spremembe, čeprav smo zanjo motivirani ter se nam zdi koristna in smiselna. Morda je razlog pomanjkanje veščin reševanja problema. Govorimo o naslednjih korakih, ki so nam lahko v pomoč pri spoprijemanju s težavami:
- definiranje problema: čim bolj konkretno opredelimo, kaj je pravzaprav naša težava oz. kakšne so naše želje/potrebe,
- iskanje možnih rešitev (brainstorming): brez ocenjevanja in vrednotenja poskušamo nanizati čim več možnih rešitev za težavo,
- ovrednotenje rešitev: za vsako zgoraj navedeno rešitev poiščemo prednosti in pomanjkljivosti,
- odločitev za najboljšo rešitev: glede na ovrednotenje posamezne rešitve izločimo najmanj primerno in tako nadaljujemo, dokler ne ostane le najboljša oz. tista, ki se nam zdi najbolj pomembna,
- načrt: naredimo konkreten načrt, kako bomo izbrano rešitev realizirali (kdo, kaj, kako, do kdaj ipd.), predvidimo morebitne ovire in rešitve zanje,
- izvedba načrta: realiziramo predviden načrt,
- evalvacija: preverimo uspešnost rešitve: Je uspelo? Kaj je zdaj drugače? Če rešitev ni uspela, kaj bi bilo potrebno spremeniti (vrnitev k 3. koraku)? Kaj sem se iz celotnega procesa naučil/a?
Priporočljivo je, da se s takšno predlogo lotimo kakšnega svojega problema in se tako naučimo strategij konstruktivnega spoprijemanja s težavami. Ko bomo postopek usvojili in ponotranjili, bomo nevede poskušali na takšen način reševati probleme, ki se vsakodnevno pojavljajo. Večkrat ko nam bo to uspelo, bolj se bo krepilo naše samozaupanje in posledično se bomo še lažje, hitreje in učinkoviteje spoprijemali z njimi.
Vse se začne s prvim korakom.
