Miselna izkrivljanja oz. kognitivne distorzije predstavljajo način, kako sistematično izkrivljamo resničnost. To so naučeni miselni vzorci, s katerimi vrednotimo določene situacije v skladu z našimi osnovnimi prepričanji in pravili, ki smo jih izoblikovali tekom odraščanja. Za vsakega je značilen določen izbor miselnih izkrivljanj. Preveri, katera miselna izkrivljanja so blizu tebi.
- Mišljenje vse ali nič: črno-belo mišljenje, pri katerem gre za mišljenje v samo dveh kategorijah brez upoštevanja nians oz. kontinuuma, npr. »Vse mi gre narobe.«
- Napovedovanje prihodnosti: predvidevanje, da bodo dogodki v prihodnosti vznemirjujoči ali nevarni, npr. »Ne bo mi uspelo dobiti služ«
- Katastrofiziranje: pričakovanje najslabšega možnega izida v prihodnosti oz. verjetje, da bo tisto, kar se bo zgodilo, tako grozno, da se ne bo dalo prenesti, npr. »Srčni napad bom dož«
- Emocionalno presojanje: presojanje na osnovi čustvenega doživljanja in ne na osnovi dejanskih dokazov, npr. »Čutim, da me ne sprejemajo.«
- Etiketiranje oz. označevanje: lepljenje negativne etikete sebi ali drugim brez upoštevanja drugih dokazov, npr. »Pravi egoist je.«
- Mentalni filter: selektivna pozornost le na določene, običajno negativne, vidike, npr. »Spet me obtožujoče gleda.«
- Branje misli: predvidevanje, da vemo, kaj drugi mislijo, ne da bi imeli za to dovolj dokazov, npr. »Zagotovo si misli, da mu laž«
- Posploševanje oz. generalizacija: izvajanje splošnih zaključkov na osnovi enega dejstva, npr. »Ni me poklical. To pomeni, da mu nisem všeč.«
- Personalizacija: prevzemanje polne odgovornosti nase in nezmožnost videti, da nekatere dogodke povzročijo tudi drugi, npr. »Ločila sva se zaradi mojega ljubosumja.«
- Obtoževanje: gledanje na druge kot na vir lastnih negativnih čustev in neprevzemanje odgovornosti za spreminjanje samega sebe, npr. »Ona je kriva, da se zdaj tako poč«
- Formuliranje stavkov z »moral bi«: predstava o tem, kako bi moralo biti, in ne, kako je, npr. »Moram se sprostiti.«
- Nepravične primerjave: interpretiranje dogodkov preko nerealnih standardov, npr. osredotočanje na druge, ki jim gre bolje, in občutenje manjvrednosti, npr. »On je bolj uspešen kot jaz.«
V razmislek:
- Katera miselna izkrivljanja od navedenih uporabljam najpogosteje?
- Koliko (od 0 do 100 %) verjamem v posamezno kognitivno distorzijo?
- Katera čustva običajno vzbujajo v meni?
- Koliko mi koristi takšen način mišljenja?