Miselna izkrivljanja oz. kognitivne distorzije predstavljajo način, kako sistematično izkrivljamo resničnost. To so naučeni miselni vzorci, s katerimi vrednotimo določene situacije v skladu z našimi osnovnimi prepričanji in pravili, ki smo jih izoblikovali tekom odraščanja. Za vsakega je značilen določen izbor miselnih izkrivljanj. Preveri, katera miselna izkrivljanja so blizu tebi.

  • Mišljenje vse ali nič: črno-belo mišljenje, pri katerem gre za mišljenje v samo dveh kategorijah brez upoštevanja nians oz. kontinuuma, npr. »Vse mi gre narobe.«
  • Napovedovanje prihodnosti: predvidevanje, da bodo dogodki v prihodnosti vznemirjujoči ali nevarni, npr. »Ne bo mi uspelo dobiti služ«
  • Katastrofiziranje: pričakovanje najslabšega možnega izida v prihodnosti oz. verjetje, da bo tisto, kar se bo zgodilo, tako grozno, da se ne bo dalo prenesti, npr. »Srčni napad bom dož«
  • Emocionalno presojanje: presojanje na osnovi čustvenega doživljanja in ne na osnovi dejanskih dokazov, npr. »Čutim, da me ne sprejemajo.«
  • Etiketiranje oz. označevanje: lepljenje negativne etikete sebi ali drugim brez upoštevanja drugih dokazov, npr. »Pravi egoist je.«
  • Mentalni filter: selektivna pozornost le na določene, običajno negativne, vidike, npr. »Spet me obtožujoče gleda.«
  • Branje misli: predvidevanje, da vemo, kaj drugi mislijo, ne da bi imeli za to dovolj dokazov, npr. »Zagotovo si misli, da mu laž«
  • Posploševanje oz. generalizacija: izvajanje splošnih zaključkov na osnovi enega dejstva, npr. »Ni me poklical. To pomeni, da mu nisem všeč.«
  • Personalizacija: prevzemanje polne odgovornosti nase in nezmožnost videti, da nekatere dogodke povzročijo tudi drugi, npr. »Ločila sva se zaradi mojega ljubosumja.«
  • Obtoževanje: gledanje na druge kot na vir lastnih negativnih čustev in neprevzemanje odgovornosti za spreminjanje samega sebe, npr. »Ona je kriva, da se zdaj tako poč«
  • Formuliranje stavkov z »moral bi«: predstava o tem, kako bi moralo biti, in ne, kako je, npr. »Moram se sprostiti.«
  • Nepravične primerjave: interpretiranje dogodkov preko nerealnih standardov, npr. osredotočanje na druge, ki jim gre bolje, in občutenje manjvrednosti, npr. »On je bolj uspešen kot jaz.«

V razmislek:

  • Katera miselna izkrivljanja od navedenih uporabljam najpogosteje?
  • Koliko (od 0 do 100 %) verjamem v posamezno kognitivno distorzijo?
  • Katera čustva običajno vzbujajo v meni?
  • Koliko mi koristi takšen način mišljenja?

 DSC_0009