Po nekaterih družinskih oz. sistemskih teorijah dobi vsak otrok ob rojstvu tisto vlogo, ki jo v tistem trenutku družina oz. sistem najbolj potrebuje. Tako so se oblikovali stereotipni opisi o posameznikovi osebnosti glede na to, kateri po vrsti se je rodil v družino. V nadaljevanju so predstavljene nekatere najbolj tipične lastnosti otrok glede na vrstni red rojstva.
Prvorojeni otrok je pogosto odgovorni otrok. Starša imata do njega velika pričakovanja in zahteve, zato je zelo vesten, zanesljiv, produktiven in storilnostno naravnan. Družini prinaša ponos in dostojanstvo. Pogosto je v vlogi voditelja in branitelja, sorojencem lahko predstavlja očetovo figuro. Na osebnem nivoju čuti močno vez z očetom, zato mu rečemo tudi očetov otrok. Po nekaterih teorijah prvorojenec nosi očetov nezavedni svet in vse tisto, kar je oče potlačil, ter si želi njegove potrditve in pohval.
Drugorojeni otrok ima pogosto oznako upornik ali grešni kozel. Ker sta starša pri njegovi vzgoji že bolj suverena in sproščena, so zahteve do njega manjše. Ta otrok je bolj sproščen, spontan, igriv, ustvarjalen, ne boji se tvegati in je bolj čustven. Je zelo senzitiven in odziven na potrebe in čustva drugih, predvsem matere. Rečemo mu tudi materin otrok, saj je čustveno in organsko najbolj povezan z njo in se čuti odgovoren zanjo. Do nje je lahko zelo nežen in pozoren, ali pa odraža njene agresivne vsebine v obliki upiranja in problematičnega vedenja.
Otroku, ki se rodi tretji po vrsti, rečemo zakonski otrok, saj je zelo občutljiv na čustvene napetosti med staršema. Zelo je osredotočen na starša, kar se kaže v skrbi za mir in kompromise med njima. Njuno pozornost lahko preusmerja iz partnerskega konflikta nase in svoje težave. Ob vsem tem mu zmanjkuje prostora za lastni razvoj in napredek, zato pogosto ostaja doma, saj se boji, da brez njega starša ne bosta zdržala v odnosu.
Četrtega otroka po vrsti imenujemo družinski otrok. Njegova največja skrb je družina. Poskuša narediti vse, kar je v njegovi moči, da bo družina ostala skupaj. Vanjo prinaša veselje, smeh in sproščenost, zato mu pogosto rečemo družinski klovn.
Peti otrok je po osebnostnih značilnosti podoben prvorojenemu. Če je deklica, postane očetova princeska ali celo njegova čustvena partnerka. Šesti otrok naj bi bil najbolj priljubljen, prilagodljiv, rahločuten in ljubeč. Otroka, ki je najmlajši, pa pogosto pojmujemo kot razvajenega, saj mu vsi izkazujejo pozornost, naklonjenost. Tistega otroka, ki je najmlajši, starša najbolj varujeta in zadržujeta, saj se bojita, da bi brez njega ostala sama v odnosu in bi se morala več ukvarjati drug z drugim. Dokler je doma otrok, lahko svoje stiske in težave prenašata nanj ter tako ohranjata njun odnos relativno uravnotežen.
