V preteklosti se je psihologija osredotočala skoraj izključno na tisto, kar je šlo narobe ali je bilo patološko, šele na prehodu v 21. stoletje se je okrepilo zanimanje za pozitivne dimenzije našega življenja, kot je sreča, zadovoljstvo, blagostanje ipd. Zadnja leta predstavljajo razcvet pozitivne psihologije, katere cilj je doseganje psihičnega blagostanja, ki je tako kot večina duševnih fenomenov v 50 % genetsko determinirano, na 10 % vplivajo zunanje okoliščine, na preostalih 40 % pa imamo vpliv mi z našo miselno naravnanostjo in izborom dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo. Marsikdo predpostavlja, da je pozitivna psihologija naiven in nerealen pogled na življenje, vendar temelji na številnih znanstvenih raziskavah, ki dokazujejo, da pozitivno mišljenje spodbuja pozitivna čustva in sproščenost, kar omogočajo, da vidimo stvari bolj široko, fleksibilno in kreativno, zato lažje najdemo možnosti rešitve nekega problema. Pozitivna naravnanost je tako neposredno povezana z bolj konstruktivnim vedenjem, ki z večjo verjetnostjo vodi v uspešnost, večjo kvaliteto življenja, pa tudi izboljšan imunski sistem in boljše zdravje. Biti zdrav in srečen pa sta dva najbolj zaželena in pogosta cilja v življenju večine ljudi. Za zdravo in zadovoljno življenje je potrebno tako fizično kot duševno zdravje. Že leta 1949 je Svetovna zdravstvena organizacija definirala zdravje kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le kot odsotnost bolezni. Zakaj torej ne bi prevzeli odgovornost za lastno srečo in izboljšali kvaliteto svojega življenja? Je to sebično dejanje, ko pa preko svojega doživljanja in vedenja neposredno vplivamo tudi na vse ljudi, s katerimi prihajamo v stik?
Kako zvišati srečo in blagostanje?
Oče pozitivne psihologije, Martin Seligman, verjame, da lahko to naredimo tako, da izvajamo naslednje dejavnosti:
- krepimo pozitivna čustva in užitek,
- dejavnosti opravljamo z navdušeno predanostjo in zavzetostjo,
- razvijamo in negujemo pozitivne medosebne odnose,
- iščemo smisel oz. poslanstvo svojega življenja in ga uresničujemo,
- dosegamo uspehe na nam pomembnih področjih.
Pozitivna čustva
Pozitivna čustva so sreča, zadovoljstvo, hvaležnost, upanje, radovednost, ljubezen. V vsakdanjem življenju krepimo ta čustva tako, da smo zavestno pozorni na pozitivne vidike našega življenja, ki jih pogosto spregledamo. Vsi se zelo dobro spominjamo dogodkov, ki so obarvani z neprijetnimi čustvi, tiste, ki so povezani s prijetnimi, pa pogosto zapostavljamo ali jih jemljemo za samoumevne. Poskusimo našo selektivno pozornost preusmeriti stran od neprijetnih izkušenj k prijetnim in morda bomo ugotovili, da se v dnevu skriva precej drobnih trenutkov sreče in zadovoljstva. Pozitivna čustva lahko krepimo tudi tako, da izvajamo čim več tistih aktivnosti, ob katerih nam je lepo in uživamo.
Navdušena predanost
Ko se v polnosti osredotočimo na izvajanje neke dejavnost, smo povsem prisotni v tem trenutku. Če nas dejavnost močno pritegne in ob tem doživljamo navdušenje, smo v stanju zanosa. Takrat povsem izgubimo občutek za čas in prostor, saj nas je dejavnost povsem posrkala vase. Ljudje poročajo, da so to eni najbolj zadovoljujočih trenutkov, morda celo trenutki samoaktualizacije, ko imajo občutek, da izpolnjujejo svoje poslanstvo. V takšnem stanju smo navadno tudi izjemno produktivni in učinkoviti. Do podobnih izkušenj lahko pride tudi, ko smo v prisotnosti osebe, ki nas močno pritegne. Navdušeno predanost in zavzetost lahko načrtno razvijamo tako, da poiščemo stvari, ki so nam resnično pomembne in nas veselijo, ter jih poskušamo vpeljati v svoje delo ali prostočasne dejavnosti.
Pozitivni medosebni odnosi
V odnosih smo lahko bolj ali manj prisotni. Bolj zadovoljujoči so tisti, v katerih smo sami bolj prisotni, saj ob tem tudi druge ljudi bolj začutimo in doživimo občutek bližine. Kadar smo z mislimi bolj prisotni v pogovoru, je večja verjetnost, da drugega bolj slišimo, razumemo in smo do njega bolj empatični. In obratno – tudi sami se lahko bolj jasno izražamo in gradimo dragoceno mrežo podpore, na katero se lahko zanesemo v stiski.
Smisel
Smisel življenja je lahko za vsakega nekaj drugega, npr. opravljanje nekega dela, bivanje ali druženje z določeno osebo, doživljanje določenih izkušenj, oblikovanje in vztrajanje pri določenem stališču, dajanje nečesa drugemu, iskanje višjega pomena obstoja ipd. Ni pomembno, kaj je naš smisel, ključno je predvsem, da ta svoj smisel najdemo. To nas pomiri in nam daje temeljno zadovoljstvo v življenju. Čas, ki ga namenimo iskanju in izražanju svojega smisla, ni zapravljen. Je čas, ko zaživimo svoje bistvo, ko uresničujemo svoje poslanstvo.
Dosežek
Ko ozavestimo, kaj nam je res pomembno, je smiselno, da vlagamo svoj trud in čas v to, da bi cilj tudi dosegli. Cilj je pogosto obljuba naše sreče, vendar je izjemnega pomena, da doživimo tudi pot do njega kot priložnost za doživljanje prijetnega in lepega. Dosežek nas res lahko napolni s srečo in ponosom, ki pa je le redko dolgotrajen. Na poti do cilja je ogromno malih dosežkov in zmag, ki so nam lahko v zadovoljstvo, če jih opazimo.
