Ob besedi stres se običajno pojavijo asociacije na nekaj neprijetnega in neželenega. Ob tem imamo v mislih t. i. distres ali negativni stres. Poznamo pa tudi pozitivni stres, ki ga imenujemo eustres. Kakšna je razlika med pozitivnim in negativnim stresom?
Stres predstavlja stanje napetosti, ko je porušeno naše notranje ravnovesje. Doživimo ga takrat, ko smo priča situaciji, ki jo ocenjujemo kot ogrožajočo ali neprijetno, npr. ob izgubi ali konfliktu. Takrat se nam zdi, da naši viri moči niso dovolj za spoprijemanje z zahtevami, ki prihajajo iz okolja ali pa si jih postavljamo sami. Če je zahtev preveč, če so prepogoste ali če imamo občutek, da so preveč intenzivne, doživljamo velik pritisk in se nam vse bolj zdi, da življenjskim izzivom nismo kos. Postanemo preobremenjeni in preplavljeni s skrbmi, telo je vse bolj utrujeno zaradi napetosti, zaradi občutka nemoči pa smo tudi vse manj aktivni pri spoprijemanju z zahtevami.
Povsem drugače velja za pozitivni stres. Doživljamo ga takrat, ko situacijo ne ocenjujemo kot grožnjo, ampak kot izziv, npr. ob poroki ali praznovanju. Takrat verjamemo, da so naše sposobnosti in spretnosti večje kot zahteve, zato smo prepričani, da se z virom stresa lahko uspešno soočimo. Spremljajo nas spodbudna čustva pričakovanja in zaupanja vase. Ker smo vedenjsko aktivni, motivirani in zbrani, smo tudi bolj učinkoviti in ustvarjalni, vse omenjeno pa povečuje možnosti, da stresor uspešno premagamo. Ob tem doživljamo, da imamo kontrolo nad svojim življenjem, življenje samo pa doživljamo kot smiselno in izpolnjeno, saj nam omogoča rast in spreminjanje v zrelo osebo.
Določen stresor je lahko vir pozitivnega ali negativnega stresa – odvisno od naše interpretacije stresorja in ocene naših virov za spoprijemanje z njim. Nekdo ob javnem nastopanju doživlja velik distres, saj ocenjuje, da situaciji ni kos. Morda ima negativne izkušnje in si misli, da ne bo zmogel suvereno izpeljati nastopa, da se bo osramotil ali bodo prisotni opazili, da se mu trese glas. Nekomu drugemu pa predstavlja ista situacija eustres. Ker ima z nastopanjem pozitivne izkušnje, v katerih se lahko izkaže in pokaže svoje znanje, mu to predstavlja izziv in priložnost, da se izboljša. V situacijo pristopi veliko bolj sproščeno, s pozitivno naravnanostjo in pričakovanjem uspeha. Posledično je verjetnost, da mu tudi uspe, veliko večja kot pri posamezniku, ki ga je groza že ob sami misli na nastop in je ves napet in zaskrbljen, kako se bo izkazal. Rezultat je tako pogosto precej odvisen od miselne naravnanosti, s katero pristopimo k viru stresa.
V razmislek:
- Katere so tiste situacije, ki zamajejo moje notranje ravnovesje?
- Kakšne so običajno moje prve misli, ko pomislim na te situacije?
- Ali ocenjujem, da so moje spretnosti in sposobnosti kos zahtevam situacije?
- Kako takšen način mišljenja vpliva na moje vedenje? Se s situacijo pogumno soočim ali poskušam zbežati stran od nje?
- Kaj mi lahko pomaga, da se bom s situacijo lahko bolj konstruktivno soočil?
