Zaradi naše vzgoje v primarni družini si ustvarimo lastne poglede in razmišljanja o stvareh. Ti postanejo del nas in zato včasih težje sprejmemo drugačne poglede drugih ljudi, tudi partnerjeve. Čeprav se na razumski ravni lahko zavedamo, da ima partner drugačna prepričanja in predstave, lahko postanejo vir napetosti in konfliktov.

V partnerski odnos pogosto vstopimo z zmotnim prepričanjem, da bova s partnerjem razmišljala podobno. Vendar se kmalu izkaže, da imava lahko o isti stvari povsem drugačne poglede, prepričanja ali pričakovanja. In ravno to je pogosto vzrok mnogih konfliktov, do katerih prihaja v partnerskem odnosu. Povsem normalno je, da so konflikti del odnosa. Še več – so celo dobrodošli, saj nosijo potencial za spremembo in napredek, vendar je pri tem bistvenega pomena, na kakšen način se s partnerjem »prepiramo«.

Tudi tukaj nam je lahko v pomoč čuječnost. Če se zavedamo, da sva si s partnerjem različna že v izhodišču, ker prihajava iz drugačnega ozadja razmišljanja, se bomo z njim drugače pogovarjali. Verjetnost, da se bomo v napetih situacijah preveč burno odzvali in partnerja napadli ali pa se umaknili vase, je manjša, če bomo poskusili biti odprti in radovedni, kako razmišlja partner. Če bomo partnerju prisluhnili in poskusili razumeti njegov pogled na situacijo, četudi ga morda ne odobravamo, se bomo nanj drugače odzvali, kot če ostanemo slepo ujeti v lastnih predstavah in prepričanjih. Spoštljiva komunikacija ustvarja prostor, kjer bosta partnerja lažje slišala drug drugega in našla rešitev ter skupne točke, ki ju bodo povezovale. Prihodnost partenerskega odnosa ne leži v iskanju negativnosti in nasprotij, ampak v odprtosti in sprejemanju.