Današnji tempo življenja je za mnoge vir stresa in preobremenjenosti. Zunanje zahteve in/ali notranji glasovi nas vedno znova priganjajo, da smo hitrejši, bolj storilni in učinkoviti. Ob tem je vse manj časa za spontanost, igrivost, brezskrbnost. Naše energetske zaloge postajajo […]
Read MoreSituacijam, ki jih ocenjujemo kot zastrašujoče, se velikokrat enostavno izognemo ali uporabimo katero drugo vrsto t. i. nekoristnega varovalnega vedenja. Primer takšnega vedenja je stalna dostopnost telefona, pomirjeval, kajenje, alkohol ali stalna prisotnost nekoga, ob komer se počutimo varni. To […]
Read MoreKo dejanski ali namišljeni stresor zamaje naše notranje ravnovesje, govorimo o prvi od treh faz stresa. Gre za alarmno fazo, v kateri se instinktivno odzovemo na grožnjo ter se avtomatično odzovemo z evolucijsko pogojeno reakcijo boja ali bega. Ob pospešenem […]
Read MorePosledice porušenega ravnovesja zaradi stresa se lahko kažejo na vseh ravneh človekovega bivanja: miselni, čustveni, telesni in vedenjski. To je posledica avtomatiziranega odziva na ogrožajočo situacijo, ki dandanes praviloma ni življenjsko nevarna kot je bila v človekovi preteklosti.
Read MoreOb besedi stres se običajno pojavijo asociacije na nekaj neprijetnega in neželenega. Ob tem imamo v mislih t. i. distres ali negativni stres. Poznamo pa tudi pozitivni stres, ki ga imenujemo eustres. Kakšna je razlika med pozitivnim in negativnim stresom?
Read More