Kaj je zadovoljstvo in kaj sreča? Kako se ti dve čustvi kažeta, kako se razvijata in na kakšen način delamo z njima v psihoterapiji?

Zadovoljstvo je čustvo, ki ga posameznik doživlja, ko ocenjuje, da je zadovoljil neko svojo pomembno željo. Zadovoljstvo tako predstavlja nagrado ob uspešnem izpolnjevanju želje. Zadovoljen posameznik je uspešen posameznik, saj uresničuje svoje cilje in si v uspehu dovoli tudi uživati.

Tako kot pri večini stvari, tudi na tem področju nobena skrajnost ni optimalna: ne pretirano hedonistično usmerjanje v trenutne zadovoljitve, ne anhedonistično pretirano usmerjanje v morebitno zadovoljstvo v oddaljeni prihodnosti. Slednje je značilno predvsem za perfekcionistične posameznike, ki na račun uspeha v prihodnosti tolerirajo veliko mero frustracij in neprijetnosti, žrtvujejo pa trenutno uživanje in s tem potlačujejo doživljanje zadovoljstva. V terapiji se ti posamezniki učijo vzpostavljati ravnovesje med trenutnimi užitki in uživanjem v prihodnosti.

Ko posameznik zadovolji eno svojih najpomembnejših želja, lahko rečemo, da doživlja čustvo sreče. Čeprav je to prijetno čustvo, se ga nekateri bojijo. Ti posamezniki srečo potlačujejo, saj so prepričani, da jih bo le-ta slej kot prej vodila v nesrečo. Predpostavljajo, da bodo s tem, ko se izogibajo sreči, preprečili morebitno veliko nesrečo. Kadar doživljajo srečo, zato paradoksalno doživljajo tudi anksioznost. Sicer je v psihoterapiji običajno poudarek predvsem na negativnih čustvih, vendar je velikega pomena delati tudi na krepitvi pozitivnih čustev, saj dvigujejo posameznikovo kvaliteto življenje na višjo raven.