Toliko želja, ciljev in hrepenenj nosimo v sebi. Razmišljamo in analiziramo, kako bi jih dosegli, preverjamo vse možnosti, najpogosteje pa pri tem tudi obstanemo. Ne zberemo dovolj poguma, da bi jih realizirali. Kako to?

Ali smo sploh pripravljeni nekaj narediti v tej smeri je odvisno od mnogo dejavnikov: 

  • kako nezadovoljni smo s trenutnim stanjem,
  • kako si želeno predstavljamo,
  • kateri začetni koraki so potrebni, da se premaknemo v želeno smer.

Vse našteto mora presegati stroške, ki jih zahteva realizacija cilja, sicer bodo želje in načrti vedno ostali le na papirju. Gre za enostaven matematičen izračun – koristi morajo biti večje od stroškov.

Vprašanje, ki si ga pogosto postavljamo v procesu postavljanja in doseganja ciljev: »Kdaj je pravi čas za akcijo?« Odgovor je: »Danes.« Dalj časa ko odlašamo, manjša je verjetnost, da res začnemo. Idealnega časa ni, vedno bo nekaj prišlo vmes. Za svoje želje in načrte si je potrebno vzeti čas.

S katerim ciljem začeti?

Če imamo hkrati več želja oz. ciljev, lahko začnemo na različnih koncih, odvisno od tega, kateri od naslednjih kriterijev ima za nas večjo težo:

  • pomembnost,
  • nujnost,
  • hiter rezultat,
  • največji izziv,
  • pomembnost za doseganje ostalih ciljev.

Formuliranje ciljev

Ko smo izbrali začetni cilj je priporočljivo, da ga oblikujemo tako, da sledimo določenim smernicam. Verjetnost, da cilj dosežemo, je večja, če ga že na začetku oblikujemo tako, da je:

  • pozitivno oblikovan: ne vsebuje nikalnic, ampak trditve o želenem,
  • specifičen: konkretno predstavljiv,
  • uresničljiv: realno dosegljiv,
  • časovno omejen: vsebuje termin, do kdaj bo dosežen,
  • merljiv: z ocenjevalno lestvico od 0 (začetek) do 10 (cilj dosežen) je mogoče spremljanje napredka v realizaciji želenega cilja.

Tako formuliran cilj si je priporočljivo zapisati in ga imeti na vidnem mestu, da nas bo spominjal, kam želimo priti.

Nefunkcionalnost perfekcionizma

Razlog za neuspeh po navadi niso visoki cilji, ampak perfekcionizem in želja po popolnosti. Ker je slednje nemogoče doseči, je občutek poraženosti neizogiben.

Na situacijo je potrebno pogledati z drugega zornega kota. Namesto da se takrat, ko nam gre težje, označimo za neuspešne in situacijo jemljemo osebno, se osredotočimo na vse tisto, kar smo se ob tem naučili. Premislimo, kaj so razlogi za neuspeh in kaj lahko naslednjič naredimo drugače, predvsem pa se ne primerjamo in ohranimo pozitivno naravnanost, da nam bo uspelo.

Spomnimo se lahko tudi na vse situacije, ko smo dosegli želen cilj: kako smo začeli, kdo in kaj nam je pri tem pomagalo, na kakšne ovire smo naleteli in kako smo jih presegli, kako smo se počutili pred uspehom, kaj smo se naučili o sebi in kaj bi danes naredili drugače.

Načrti, načrti, načrti

Ko smo definirali cilj, ga razdelimo na manjše, lažje obvladljive dele. Določimo prednostne naloge in naredimo časovni načrt glede na seznam opravil. Naredimo načrte:

  • letni načrt: predstavlja okvirno vodilo, kam želimo priti,
  • mesečni načrt: vsebuje krajše pomembne naloge,
  • tedenski načrt: vsebuje konkretne dejavnosti,
  • dnevni načrt: zajema razpored opravil od najbolj težkih in nujnih v začetku dneva, do preverjanja uspešnosti zvečer. Načrtujemo tudi čas za sprostitev, ki je pogoj za večjo produktivnost.

Organizacija časa

Vsak dan nam dragocen čas, ki bi ga lahko namenili produktivnem delu, realizaciji svojih sanj, druženju ali sproščanju, krade ogromno stvari, čeprav se tega le redko zavedamo. Gledanje TV, brskanje po medmrežju, prebiranje elektronske pošte, nepričakovani klici ali obiski ipd. Vse to nas kar posrka, da povsem izgubimo občutek za čas. Potem tudi težje preusmerimo svojo pozornost nazaj k pomembnejšim stvarem.

Kako imeti večji nadzor nad svojim časom?

  • Vsak večer pregledamo načrt prihodnjega dne in celega tedna. Zjutraj se osredotočimo na dnevne naloge in jih poskušamo realizirati skladno s postavljenimi prioritetami.
  • Čim manj odlašamo.
  • Naloge, ki niso prioritetne ali pomembne, izločimo oz. čim bolj skrajšamo čas, ki jim ga namenimo.
  • Na nepredvidene dogodke vadimo asertivno reakcijo, tj. spoštljivo zavrnitev.
  • Zadolžitve razdelimo med morebitne kandidate, da ne prevzamemo sami odgovornosti za vse obveznosti.

Pomembno

  • Najbolj pomemben je današnji dan in tisto, kar nam uspe sedaj.
  • Vsak majhen cilj, ki ga dosežemo, je uspeh. Te majhne zmage pripeljejo do želenega cilja.
  • Četudi nam vmes kdaj ne gre po načrtih, lahko z vztrajnostjo dosežemo mnogo več, kot si mislimo.

dlkbjo (275)