James Framo, utemeljitelj transgeneracijske sistemske družinske terapije, poudarja pomen primarne družine na posameznikovo delovanje. Ugotavlja, kako se določeni vedenjski vzorci, vrednote, pa tudi težka čustva prikrito prenašajo iz generacije v generacijo. Če tako ne razrešimo svojih težav v odnosu s starši, jih nezavedno vedno znova projiciramo v druge odnose, npr. v partnerski odnos, kjer nastajajo težave. Ključno je torej vračanje v primarno družino: govorjenje o doživljanjih v njej, da jih bolje razumemo, sprejmemo in ozavestimo, kako vplivajo na sedanje odnose. To je prvi korak, da naredimo spremembo v želeno smer.

Framo govori o 10 kriterijih t. i. zdrave ali funkcionalne družine:

  • Nivo diferenciacije: starša se ločita od primarne družine preden ustvarita lastno družino, v katero se v procesu odločanja primarna družina vključuje minimalno.
  • Jasne razmejitve: meje, odgovornosti in naloge so jasno opredeljene in skladne s posameznikovo vlogo, kar pomeni, da ni otrokova vloga skrbeti za starše ali reševati njun odnos.
  • Realne zaznave in pričakovanja: starši imajo realen pogled drug na drugega in na otroka ter skladno s tem tudi realna pričakovanja.
  • Lojalnost do lastne družine: starša sta bolj kot svoji primarni družini zvesta in zavezana njuni novi družini, ki jo ustvarjata.
  • Prioritete v partnerskem odnosu: starša postavita na prvo mesto sebe in drug drugega, šele nato otroke in druge ljudi.
  • Spodbujanje razvoja in avtonomije: starša spodbujata samostojnost otrok, saj se zavedata, da bodo nekoč odšli od doma in si ustvarili novo družino.
  • Izražanje naklonjenosti: starša v odnosu drug do drugega in do otrok izražata naklonjenost in toplino.
  • Jasna komunikacija: starša odprto, iskreno in jasno komunicirata in razrešujeta spore.
  • Realističen in ljubeč odnos: starša imata drug do drugega in do otrok realen, naklonjen odnos.
  • Odprtost družine: družina se brez ogroženosti povezuje z drugimi ljudmi, kot so sorodniki, prijatelji, znanci.

Framo navaja tudi merila za kvaliteten partnerski odnos:

  • Partnerja sta razvila vsak svojo osebnost, njuna soodvisnost je prostovoljna.
  • Prišla sta do dna svojim nerealnim pričakovanjem o partnerskem odnosu, ki sta jih oblikovala v primarni družini.
  • Razvila sta empatično razumevanje drug drugega.
  • Tudi v težavnih časih zmoreta priti naproti realnim potrebam partnerja.
  • Nujna medosebna komunikacija je jasna in odprta.
  • Drug drugemu sta všeč in uživata v spolnosti drug z drugim.
  • Naučila sta se spoprijemati z medsebojnimi težavami in jih razreševati.
  • Uživata v življenju, delo in čas z otroki jima je v veselje.
  • S stresom in obremenitvami se soočata fleksibilno.
  • Presegla sta nerealna romantična pričakovanja o ljubezni in razvila bolj realen, zrel pogled nanjo.

Kako jaz doživljam svojo primarno družino in kako svojo lastno?

Kako doživljam partnerski odnos?

dlkbjo (542)