Velikokrat si želimo spremembo, vendar zanjo nismo motivirani. Šele motivacija je tista, ki nam da voljo in moč, da realiziramo tisto, kar si želimo. Ali pa nam po drugi strani preprečuje, da nečesa ne naredimo. 

Motivacijo opredeljujemo kot proces spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja dejavnosti k želenemu cilju. Običajno jo spodbudi stanje porušenega ravnovesja v našem telesu ali duševnosti, ki ustvarja telesno ali psihološko potrebo ali željo, npr. potrebo po hrani ali potrebo po druženju. Ta se odzrcali v neprijetnih telesnih občutkih in čustvih in nam tako sporoča, da nekaj potrebujemo. Ker ob tem doživljamo nelagodje, se vse bolj kaže predstava o cilju, ki bo naše potrebe ali želje zadovoljil. Poveča se tudi angažiranost pri doseganju tega cilja – tako v mislih, čustvih, telesu kot vedenju. Ves ta proces lahko poteka na zavestnem nivoju, ko se vseh teh elementov motivacijskega procesa zavedamo, ali pa na nezavednem nivoju, ko niti dobro ne vemo, ali in kaj si želimo ali kaj je cilj našega delovanja, zato posledično ne ukrepamo ustrezno in ne pridemo do potrebne spremembe.

Ločimo lahko notranjo in zunanjo motivacijo. Pri notranji motivaciji nas k dejavnosti vleče ali vanjo potiska lastna želja, potreba ali cilj, npr. interes, radovednost. Takšna motivacija je običajno močnejša in traja dalj časa, posledično pa lahko vodi v boljše rezultate. Pri zunanji motivaciji pa je za aktivacijo potreben zunanji element, npr. nagrada ali izogibanje kazni kot posledica (ne)delovanja. Slednjo običajno spremljajo negativna čustva in praviloma izgine, ko ni več zunanjega motivatorja.

Ko govorimo o motivaciji, ne moremo mimo Maslowa, ki je oblikoval sledečo hierarhijo potreb:

  • potreba po samoaktualizaciji: potreba po uresničitvi lastnih talentov in potencialov,
  • estetske potrebe: potreba po lepem, urejenem, umetnosti,
  • kognitivne potrebe: potreba po razumevanju, znanju, raziskovanju, radovednosti,
  • potreba po spoštovanju: potreba po tem, da bi nas drugi cenili in spoštovali, potreba po pozornosti, pomembnosti, ugledu, slavi,
  • potreba po ljubezni in pripadnosti: potreba po dajanju in sprejemanju naklonjenosti, sprejemanju, pripadanju, druženju, ljubezni,
  • potreba po varnosti: potreba po fizični in psihični varnosti,
  • fiziološka potreba: potreba po hrani, vodi, počitku, spanju, gibanju, spolnosti.

Osnovne potrebe (zadnje štiri) predstavljajo potrebe pomanjkanja, ki izginejo, ko jih zadovoljimo. Ko npr. potešimo žejo, se za nekaj časa povrne fiziološko ravnovesje. Te potrebe so bolj biološke in pomembne za preživetje. Višje potrebe (prve tri) pa imenujemo potrebe rasti in so bolj psihološke, bolj priučene ter običajno vse večje in večje, npr. vse večja želja po napredovanju ali denarju. Preden se pojavijo višje potrebe, morajo biti vsaj delno zadovoljene osnovne potrebe. Če smo npr. neprespani, lačni in prestrašeni, nas učenje ali občudovanje lepega ne bo pritegnilo.

Vprašanja za razmislek:

  • Ozavestimo svoje trenutne potrebe. Smo se jih pred tem zavedali, ali so preko nelagodja nezavedno delovale na nas?
  • Kam v Maslowi hierarhiji potreb bi umestili to potrebo?
  • Doživljamo zadostno motivacijo, da bi potrebo zadovoljili?

areutjxg (7)