Mladostništvo oz. adolescenca je razvojno obdobje med koncem otroštva in začetkom zgodnje odraslosti, torej med približno 11.-12. in 22.-24. letom starosti. To je obdobje telesnih sprememb, abstraktnosti mišljenja, oblikovanja identitete in osamosvajanja. Zgornjo mejo mladostništva je težje določiti kot spodnjo, ki se začenja s puberteto, zato v sodobnih družbah uporabljamo enega ali več od naslednjih meril:

  • pravo legalno: v Sloveniji 18 let,
  • sociološko: zaključek obdobja, v katerem ima posameznik neopredeljeno socialno vlogo,
  • ekonomsko: ekonomska neodvisnost od primarne družine in
  • psihološko: razrešitev razvojnih nalog mladostništva, doseganje relativne spoznavne, čustvene, socialne in moralne zrelosti.

Z razvojem sodobne družbe so se meje mladostništva pomikale vse bolj navzgor, saj so posamezniki v povprečju vse pozneje v življenju dosegali omenjena merila (z izjemo pravnega). Nekateri menijo, da se mladostništvo zaključi, ko oseba sprejme eno izmed odraslih socialnih vlog, v družbi pa se pojavljajo različna merila opredelitve vloge odraslega oz. različni normativni dogodki, kot so zaključek izobraževanja, vstop v delovno mesto, vodenje neodvisnega gospodinjstva, oblikovanje razmeroma stabilne partnerske ali zakonske zveze in starševstvo. Čas pojavljanja teh dogodkov pa se zelo razlikuje, saj je odvisen od socioekonomskega položaja primarne družine, starševskih pričakovanj in posameznikovih izobraževalnih želja. Posamezniki z visokimi izobraževalnimi cilji bodo tako najverjetneje dlje živeli v »odvisnem« gospodinjstvu s primarno družino, se ne bodo poročili in bodo torej ostali v obdobju poznega mladostništva, čeprav bodo na različnih področjih psihičnega razvoja lahko dosegli relativno zrelost. Zaradi navedenih težav pri opredelitvi meril zgornje meje mladostništva nekateri govorijo o subjektivnih meričih udeležencev samih. Ti največkrat poročajo, da odraslost pomeni sprejemanje odgovornosti za posledice lastnih dejanj, samostojno odločanje glede osebnih zadev, prepričanj, vrednot, vzpostavljanje enakovrednega odnosa s starši, doseganje ekonomske neodvisnosti od staršev in življenje v lastnem gospodinjstvu.

V vsakem razvojnem obdobju pa se pojavijo tudi razvojne naloge, ki predstavljajo spretnosti, znanje, način vedenja itn., ki ga mora posameznik v določenem obdobju usvojiti, da bo učinkovito deloval v določeni družbi in določenem času. Uspešno obvladovanje razvojnih nalog vodi do socialnega odobravanja, subjektivnega zadovoljstva in predstavlja izhodišče za uspešno obvladovanje razvojnih nalog v naslednjem razvojen obdobju. Temeljne razvojne naloge v mladostništvu so:

  • prilagajanje na telesne spremembe: sprejemanje in učinkovito uporabljanje svojega telesa,
  • čustveno osamosvajanje od družine in drugih odraslih: razvoj čustvene neodvisnosti od odraslih in oblikovanje vzajemnih odraslih odnosov,
  • oblikovanje socialne spolne vloge: prevzemanje istospolne socialne vloge,
  • oblikovanje novih in stabilnih socialnih odnosov z vrstniki: oblikovanje istospolnih prijateljstev, razvoj socialnega vedenja,
  • razvoj socialno odgovornega vedenja: sledenje družbenim vrednotam, vključno s prevzemanjem odgovornosti za druge,
  • priprava na poklicno delo: opredelitev poklicnih ciljev, izobraževanje za izbrani poklic,
  • priprava na partnerstvo in družino: pridobivanje izkušenj o partnerskem življenju,
  • oblikovanje vrednotne usmeritve: oblikovanje vrednostnega sistema in delovanje v skladu z njimi.

Pomembna razvojna naloga v mladostništvu je tudi individualizacija, ki predstavlja zmanjševanje odvisnosti od staršev ter povečevanje neodvisnosti in avtonomnosti.

dlkbjo (81)