Čuječnost je vse bolj popularen fenomen tako v svetu, kot tudi pri nas. Vendar je pri tem potrebna razmejitev med tem, kaj čuječnost dejansko je in kaj so morda le njeni stranski rezultati.

Gre za starodavno življenjsko filozofijo, ki izvira iz budizma. Temelji na načinu življenja, ki se usmerja na doživljanje česarkoli, kar je prisotno tukaj in zdaj. Ena izmed definicij pravi, da gre za zavestno oz. namerno osredotočanje na izkušnjo iz trenutka v trenutek. Pozornost in zavedanje lahko pri tem usmerjamo na različne aspekte našega doživljanja: misli, čustva ali telesne občutke, ki nam preko čutil sporočajo, kaj se dogaja v naši notranjosti ali okolici. Neobsojajoče in brez vrednotenja tako lahko opazujemo svoje misli, ki prihajajo in odhajajo kot list na gladini potoka; ozavestimo lahko svoje počutje in kako se le-to spreminja; radovedno lahko opazujemo slike ali podobe, vonjamo vonjave, zaznavamo občutke na koži, poslušamo zvoke ali se zavedamo okusov ob uživanju hrane ali pijače.

Čuječnost nam tako odpira vrata v pester svet doživljanja, ki mu le redko posvečamo pozornost. Le redko smo namreč zares pozorni na tople sončne žarke na koži, občutek napetosti v mišicah ali globino v očeh drugega. Čuječnost tako krepi našo radovednost in predvsem sprejemanje vsega, kar se dogaja. Spodbuja nas k temu, da se od svojega doživljanja nekoliko odmaknemo in ga zgolj opazujemo, namesto da bi se prepustili, da nas povsem posrka vase in preplavi, npr. s premlevanjem skrbi, strahovi, nemočjo ipd.

Znanstvene raziskave dokazujejo, da prinaša prakticiranje čuječnosti v vsakdanjem življenju številne rezultate, ki niti niso namen samega izvajanja tehnik ali čuječega načina življenja. To je predvsem sprostitev, ki se odraža v znižani tesnobnosti, boljši koncentraciji in spanju, okrepljenem imunskem sistemu in boljšemu razpoloženju. Ker se telesno in umsko umirimo, lahko pridemo tudi do kakšnih uvidov, vendar tudi razsvetljenje ni namen čuječnosti. To so nekateri izmed številnih stranskih produktov čuječnosti, vendar je njen namen predvsem razvijanje odprte, radovedne in sprejemajoče drže. Ko se svojega doživljanja zavedamo in ga sprejmemo, se povečajo naše možnosti izbire ustreznega odziva nanj. Če je ta sploh potreben.

aryd (10)