Zagotovo si vsi želimo prijetne, naklonjene odnose – v družini, na delovnem mestu in v drugih socialnih krogih. Vendar so odnosi večkrat vse kaj drugega kot prijetni. Eden od razlogov, zakaj je temu tako, je naše izhodišče, iz katerega vstopamo v odnose: ker želimo imeti prav ali ker želimo biti v sebi pomirjeni.

Če želimo imeti v odnosu prav, bomo za vsako ceno izrazili svoje mnenje in svoj pogled na situacijo ne glede na to, kako bo to vplivalo na drugega in vzajemni odnos. Pri svojem mnenju bomo trmasto vztrajali in ne bomo pripravljeni prisluhniti drugemu, ki ima morda na celotno situacijo drugačen pogled. Verjeli bomo v svoj prav in če ga ne bo sprejel tudi drugi, se bomo hitro znašli v konfliktu, ki bo zamajal odnos.

Če pa je naš cilj, da v sebi ohranimo mir in zadovoljstvo, bomo v interakcijo z drugim vstopali na drugačen način. Morda bomo izrazili svoje mnenje, vendar bomo dali tudi drugemu prostor, da izrazi svoje videnje situacije. Morda bomo šli v akcijo in situacijo oblikovali po svojih željah, ne da bi ob tem vznemirjali sebe in drugega. Vedno, ko nam nekaj ni v redu, se lahko vprašamo: »Zakaj se ob tem ne počutim dobro? Kaj to pove o meni?« Razlog za naše nezadovoljstvo običajno ne leži v drugemu in vedenju drugega, ampak je slednji le sprožilec naših lastnih neozaveščenih ali nerazrešenih ovir, omejitev ali prepričanj iz preteklosti.

V vsaki (neprijetni ali vznemirjujoči) situaciji imamo tako možnost izbire: ali bomo reagirali po ustaljenem vzorcu in trmasto vztrajali pri našem »prav« ali se bomo zavestno odzvali tako, da bomo mi obdržali mir v sebi in reagirali tako, da nam bo naš odziv v zadovoljstvo. Imamo to moč izbire.

68