Raziskave ugotavljajo, da se stil navezanosti, ki ga otrok oblikuje v otroštvu na podlagi izkušenj s starši, najpogosteje prenaša v medosebne odnose kasneje v življenju. Varno navezani otroci tako z veliko verjetnostjo postanejo varno navezani odrasli, ki kasneje kot starši vzgajajo varno navezane otroke. Vendar so možne tudi spremembe vzorcev navezanosti, in sicer ob večjih življenjskih spremembah primarne družine, v partnerskem odnosu ali v odnosu s terapevtom.

Varna navezanost

Za varno navezanega posameznika je značilno, da v medosebnih odnosih nima težav z vzpostavljanjem odnosov in tesnih emocionalnih vezi, saj ima pozitivni model sebe in drugih. Ko se zanese na druge, se počuti prijetno in varno ter ga ni strah, da bi ostal sam ali da ga drugi ne bi sprejemali. Z drugimi oblikuje tesne medosebne odnose, hkrati pa ohranja svojo individualnosti. Ima dobro samopodobo, pozna svoje prednosti in slabosti, postavlja si realne cilje, s problemi se sooča aktivno in fleksibilno ter se prilagaja življenjskim izkušnjam. Ima intimne, spoštljive in zaupljive partnerske odnose, je vešč v socialnih situacijah, veder in prijeten. V zakonskem življenju se bolje prilagaja in konstruktivno uravnava čustva.

Zavračajoče izogibajoča navezanost

Zavračajoče izogibajoče navezan posameznik ima negativni model drugih in pozitivni model sebe.  Zmanjšuje pomen medosebnih odnosov in pretirano poudarja samozadostnost, svobodo in lastne dosežke. Zelo mu je pomembno, da se počuti neodvisen, ne želi se zanašati na druge ali da se drugi zanašajo nanj. Dobro se počuti brez tesnih medosebnih odnosov, na takšen način pa se pravzaprav varuje pred razočaranji v odnosih. Prijateljstva ne gradi toliko na čustveni bližini kot vzajemnih interesih in aktivnostih, tudi v partnerstvu je značilno pomanjkanje intimnosti, bližine, malo je samorazkrivanja in čustvene izraznosti. Običajno ima starše, ki niso odobravali negativnih čustev, bili so hladni, čustveno nedostopni in premalo občutljivi za njegove potrebe in čustva. Poraja se vprašanje, v kolikšni meri gre pri teh posameznikih za pozitivno vrednotenje samega sebe in v kolikšni meri gre za ranjeno podobo sebe, ki se skriva za občutkom samozadostnosti.

Plašno izogibajoča navezanost

Pri plašno izogibajoče navezanemu posamezniku gre za tipični strah pred navezanostjo. V tesnih medosebnih odnosih ne počuti sproščen in čeprav si želi povezanosti, drugim ne zaupa in se nanje težko zanese. Zaradi izkušenj zavrnjenosti s strani staršev v otroštvu, se ne more znebiti strahu pred zavrnitvijo in je zelo občutljiv na socialno sprejemanje. Vse to nakazuje, da ima negativni model sebe in drugih. Doživlja se kot nevrednega ljubezni, druge pa kot nevredne zaupanja, izogibanje bližini ga varuje pred pričakovano zavrnitvijo. Zelo je ranljiv, čustveno odvisen in ljubosumen. Običajno ima nekaj večletnih tesnih prijateljev, v te odnose pa vlaga več kot drugi.

Preokupirana navezanost

Preokupirano navezani posameznik je preokupiran z iskanjem emocionalne bližine drugih in se ne počuti dobro, če nima tesnih odnosov z drugimi. Ima občutek nevrednosti, saj ima negativni model sebe, druge pa visoko vrednoti, saj je razvil pozitivni model drugih. Z drugimi se želi popolnoma čustveni zbližati, kar druge pogosto prestraši. Hitro in intenzivno se zaljubi, čuti močno privlačnost in ljubosumje, pogosto je odvisen in posesiven. V partnerskih odnosih doživlja veliko vzponov in padcev in se pogosto sprašuje, če ga ima partner sploh rad. Vrti se v krogu jeze, strahu pred osamljenostjo, krivdo in dokazovanjem ljubezni. Za druge skrbi samopožrtvovalno, nezadovoljen pa je s skrbjo in podporo, ki jo dobiva od drugih. Ima negativno samopodobo, ne zmore kontrolirati jeze, ob vznemirjenosti išče podporo partnerja.

 dlkbjo (370)