Navezanost je fenomen, ki ga je začel intenzivneje preučevati Bowlby. Ugotovil je, da otrok išče in vzdržuje bližino s t. i. figuro navezanosti, ki je najpogosteje mati. To vedenjsko dinamiko otroka v odnosu z materjo je imenoval navezanost. Materina bližina tako varuje nebogljenega otroka pred potencialno nevarnostjo in mu omogoča preživetje, evolucijsko pa tudi preživetje vrste.

Otrok išče bližino matere, kadar je utrujen ali lačen, kadar ga je strah ali kadar ni matere v njegovi bližini. Preko joka, sledenja materi in oklepanja le-te, poskuša otrok dobiti tolažbo. Če je mati senzitivna na otrokove potrebe, ga v takšnih situacijah umiri in mu da občutek varnosti, če pa otroka zavrača, se v otroku prebudi še večja potreba po njeni bližini. V prvem primeru otrok občuti, da mu bo mati na voljo in bo v njegovi bližini, če jo bo potreboval, zato se lažje oddaljuje od nje, raziskuje in se igra, v drugem primeru pa jo bo poskušal zaradi vznemirjenosti s svojim vedenjem priklicati nazaj. Način, kako jo bo poskušal priklicati nazaj, je odvisen od mnogo dejavnikov: načina materinega odhoda, trajanja njene odsotnosti in njenega odziva ob vrnitvi. Če mati odide počasi in tiho, to pri otroku izzove manjši protest in sledenje, medtem ko hiter in živahen odhod izzove glasen protest in veliko težnjo po sledenju. Če matere ni bilo le krajši čas, se ji otrok ob vrnitvi običajno približa in se hitro pomiri že ob pogledu nanjo, njenem glasu ali bližini. Po drugi strani pa lahko materina daljša odsotnost pri otroku izzove velik distres. Otrok lahko postane manj odziven nanjo ali se celo umakne in utihne, potem pa zopet plane v jok. Navadno ga umiri šele telesni stik z materjo.

Bowlby je opazoval, kako so se otroci vedli do matere, ki so zapustile skupni prostor. Opazil je tri značilne reakcije na ločitev od matere: protest, obup in nato odmaknjenost oz. odcepitev. Najprej se pojavi protest, ko poskuša otrok z jokom in nasprotovanjem mati priklicati nazaj. Sledi faza obupa, ko je otrok preokupiran z mamo, po drugi strani pa se umika, joče in je pasiven. Če matere še vedno ni, se otrok umakne v svoj svet. Če se mati vrne v tej fazi, ostaja otrok do nje ravnodušen in ne kaže interesa zanjo.

dlkbjo (118)